Čevlji so star človeški izum
Brez dvoma so človeku čevlji prišli na pamet, ko so ga začela boleti stopala. Boleča stopala so bila posledica mraza, vročine, pod nogami se je znašla agresivna podlaga in podobno. S čevlji v davni zgodovini ni bilo nič drugače kot danes. Če gremo teči vzamemo športno obutev, za svečano priložnost so namenjeni drugi čevlji, v prostem času imamo spet drug par in podobno. Človek je torej moral imeti ustrezno obutev ali jo je moral izumiti oziroma izdelati. Pri tem je izrabil vso svojo inteligenco, izkušnje ter naravne materiale v svoji okolici. Zato tudi ne preseneča, da so najdeni več tisočletja stari čevlji v funkcionalnosti zelo podobni današnjim. Človek je bil tako sposoben na eni strani izdelati nepremočljivo obutev, na drugi strani pa zračno obutev. Primerov starodavnih ostankov imamo v raznih muzejih več kot dovolj. En primer je v Južnotirolskem deželnem arheološkem muzeju v Bolzanu, kjer je na ogled legendarna mumija z imenom Ötzi. Med njegovo opremo so sodili tudi vodoodporni čevlji. Kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi govorili o dobro ohranjeni človeški mumiji iz štiriintridesetega stoletja pred našim štetjem. Ena od prednosti takratnega časa so bili naravni materiali, katere je imel človek na voljo v drugačnem razmerju kot danes. Današnji čevlji so iz tako umetnih, kot naravnih materialov. V davni zgodovini pa so bili na voljo zgolj naravni materiali, umeti materiali so morali na svojo priložnost počakati dolga stoletja. Prednost današnjih umetnih materialov je njihova dostopnost ter funkcionalnost glede na ceno. Mnogi poizkusi so dokazali, da naravni materiali veliko bolje opravljajo svojo funkcijo. Tak primer je ohranjanje telesne temperature ob nizkih temperaturah. Težava je v tem, da so naravni materiali bistveno dražji.
Čevlji današnjih dni so v zelo osnovnih načelih proizvodnje podobni tistim, ki jih je izdelal naš davni prednik pred tisočletji.