Delovno pravo

Pomembno vprašanje, ki ga ureja delovno pravo, je tudi, kdaj ima delavec pravico do nadomestila plače. Delodajalec mora nadomestilo plače izplačati, če je delavec odsoten zaradi letnega dopusta, odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, določenih z zakonom, odsotnosti zaradi izobraževanja ali odsotnosti z zakonom določenih praznikov, ki so dela prosti dnevi. Prav tako pripada delavcu nadomestilo palače, če je odsoten zaradi razlogov, ki so povezani z delodajalcem.

V primeru odsotnosti zaradi nezmožnosti opravljanja dela, ki je posledica bolezni ali poškodb, delovno pravo določa maksimalno mejo 30 delovnih dni za posamezno odsotnost in skupno 120 delovnih dni skupnih odsotnosti v koledarskem letu.

Če delavec dela ne more opravljati zaradi višje sile, mu pripada nadomestilo plače v višini polovice plačila, ki pa ne sme biti nižje od 70% minimalne plače. V primeru odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe pa delavcu pripada nadomestilo v višini 80% siceršnje plače.

Delavec ima tudi pravico do odsotnosti od dela iz osebnih okoliščin in sicer do največ sedem dni v koledarskem letu. V tem primeru ni nujno, da delavcu pripada nadomestilo plače. Delovno pravo določa osebne okoliščine, ki upravičujejo to odsotnost, in sicer so to lahko: poroka delavca, smrt zakonca ali drugih bližnjih sorodnikov ter hujša nesreča, ki prizadene delavca.