Kaj so javne dražbe in kaj pomenijo?

Javne dražbe na nek način pomenijo, kot vabilo posameznikom, da kupijo nek določen predmet, pri tem pa kupci oziroma ponudniki  med sabo tekmujejo za ceno. Javna dražba se smatra za uspešno, ko vsaj eden kupec oziroma ponudnik poda ceno, ki je enaka ali višja od izklicne cene. Oseba, ki ponudi najvišjo ceno, tako na nek način »zmaga« na dražbi, in lahko kupi stvar po ponujeni ceni.

 

Strokovno rečeno je javna dražba enostranski pravni posel in je po definiciji mišljena kot vabilo k ponudbi za sklenitev pogodbe pod točno določenimi pogoji. Oseba, ki dražbo razpiše, se zaveže, da bo pogodbo sklenila s tistim, ki najustrezneje izpolnjuje vse pogoje.

Poznamo pa javne dražbe in prisilne dražbe. Javne dražbe posameznikom omogočajo, da prodajo predmet določene vrednosti. Ko pa nastopi izvršilni ali stečajni postopek, potem pa gre za prisilno dražbo. To pomeni, da gre za dejanje, ko se zainteresirani ponudniki oziroma kupci potegujejo za predmet s strinjanjem z izklicno ceno. Temu postopku pa rečemo licitacija.

 

• Pri javni dražbi mora biti predmet dražbe določen oziroma vsaj določljiv.
• Osnovni predmet licitiranja je določena cena predmeta javne dražbe.
• Razpisatelj javne dražbe, lahko v razpisu postavi posebne pogoje.

 

Prvi pogoj razpisa javnih dražb je, da vsebuje najprej izklicno ceno ter korake dražbe. Izklicna cena je pri dražbah najbolj pomembna, saj se z njo začne licitiranje. Korak dražbe pa pomeni vrednost, za katero se lahko določena cena dvigne ob vsaki licitaciji. Primer: Izklicna cena je 3.000€, korak pa je 100€. Pri tem to pomeni, da ob vsaki uspešni licitaciji cena naraste za 100€… to pa pomeni, da najprej na 3.100€, potem sledi 3.200€, 3.300€… dokler ne dobimo najvišjega in edinega ponudnika.

 

Javna dražba je uspešna, ko je predmet prodan, in sicer za enako oziroma več kot je izklicna cena. V nasprotnem primeru je potrebno dražbo ponovno razpisati.